Razno

Na gradbišču v mestu Nyiregyhaza na severovzhodu Madžarske so arheologi odkrili nekdanje sarmatsko pokopališče in ostanke naselbine iz bronaste dobe. Izkopali so tudi številne grobove z zapestnicami in pasnimi zaponkami iz obdobja naselitve ljudstva Madžarov na ozemlje današnje Madžarske.

Na območju izkopavanja, velikem 56 hektarjev, so odkrili sarmatsko pokopališče okrogle oblike. Arheologi pa so našli le nekaj predmetov, ker je večina grobov že izropanih.

Sarmati so sicer staro nomadsko konjeniško ljudstvo iranskega izvora, ki naj bi se okrog 5. st. pr. n. št. priselili iz Srednje Azije na Ural in se nazadnje ustalili na večjem delu današnje južne Rusije, v Ukrajini in na vzhodnem Balkanu. 100 pr. n. št. bi naj bili na višku moči, se se je njihovo ozemlje raztezalo od Baltika do pritokov reke Visle, preko Karpatov do izliva reke Donave, od tod pa na vzhod ob severni obali Črnega morja do Kaspijskega jezera in nato ob reki Volgina na sever do polarnega kroga. Njihova moč naj bi začela slabeti 500 let kasneje, ko so prišli Huni, s katerimi so se delno zlili.

Arheologi so med izkopavanjem v mestnem predelu Oros našli tudi več tisoč kovinskih predmetov, nakit ter bronaste, srebrne in zlate rimske kovance, je dejal vodja izkopavanj. Med najdbami je tudi 60 ostankov bivališč iz bronaste dobe. Med najdenimi zanimivostmi je tudi koščena piščal.

Nedaleč od najdišča naselbine iz bronaste dobe so arheologi odkrili še približno 100 grobov iz 10. stoletja, ko se je ugrofinsko nomadsko ljudstvo Madžari naselilo na ozemlje današnje Madžarske. V grobovih so našli zapestnice in pasne zaponke.

Najbogatejše sarmatske grobove in najpomembnejše arheološke najdbe so odkrili v Krasnodarskem kraju na Kavkazu v današnji Ruski federacij.

Restavriranje najdb poteka v Muzeju Andras Josa v Nyiregyhazi, kjer je že razstavljeno nekaj predmetov.

< Prejšnja		Naslednja >